Odpovedni rok 30 dni je časovno obdobje med uradnim obvestilom o prekinitvi delovnega razmerja in dejanskim koncem zaposlitve. Ko govorimo o odpovednem roku 30 dni, se nanašamo na enomesečno obdobje, ki mora preteči od dneva, ko ena od strank (bodisi delavec ali delodajalec) uradno obvesti drugo stran o svoji nameri
Pri pogodbah za določen čas je odpovedni rok posebej pomemben in je drugačen od tistega pri pogodbah za nedoločen čas. V tem članku bomo hitro razjasnili ključne informacije o odpovednem roku v povezavi s pogodbami za določen čas. Odpovedni rok Opombe Delavec Običajno do 15 dni Odvisno od določil v
Tukaj je tabela, ki povzema ključne informacije o odpovednih rokih s strani delavca in delodajalca v javni upravi: Kategorija Splošni odpovedni rok Dogovorjeni odpovedni rok Posebnosti Dodatne določbe Odpovedni rok s strani delavca 15 dni za zaposlitev do 1 leta, 30 dni za zaposlitev nad 1 leto. Začne naslednji dan
Tukaj je tabela s ključnimi podatki o minimalnih odpovednih rokih v Sloveniji: Situacija zaposlenega Minimalni odpovedni rok Odpoved med poskusnim delom 7 dni Redna odpoved (do 1 leta zaposlitve) 15 dni Redna odpoved (nad 1 leto zaposlitve) 30 dni Redna odpoved delodajalca (do 1 leta) 15 dni Redna odpoved delodajalca
Odpoved s strani Okoliščina odpovedi Trajanje zaposlitve pri delodajalcu Odpovedni rok Delavec/Delodajalec Poskusno delo (neuspešno) – 7 dni Delavec Redna odpoved Do 1 leta 15 dni Delavec Redna odpoved Več kot 1 leto 30 dni Delodajalec Redna odpoved (poslovni razlog) Do 1 leta 15 dni Delodajalec Redna odpoved (poslovni razlog)
1. Dogovor o denarnem povračilu Člen 96 ureja možnost, da delavec in delodajalec skleneta dogovor o denarnem povračilu namesto upoštevanja odpovednega roka. To pomeni, da namesto da bi delavec ostal zaposlen v obdobju odpovednega roka, lahko obe strani soglašata, da delodajalec delavcu izplača denarno odškodnino. To odškodnino se lahko dogovori
Določitev začetka odpovednega roka Odpovedni rok predstavlja časovno obdobje med uradnim obvestilom o prekinitvi delovnega razmerja in dejanskim prenehanjem delovnega razmerja. V 95. členu je določeno, kako se začne merjenje tega obdobja: Pomen določbe Ta člen zagotavlja jasnost in predvidljivost tako za delavce kot za delodajalce glede začetka obdobja odpovednega
1. Odpoved v času poskusnega dela V obdobju poskusnega dela lahko tako delavec kot delodajalec prekinejo delovno razmerje, če je poskusno delo ocenjeno kot neuspešno. V takem primeru je določen odpovedni rok sedmih dni. 2. Redna odpoved s strani delavca Delavec, ki želi redno prekiniti delovno razmerje, mora upoštevati naslednje
Odpovedni roki v skladu z 93. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) so ključni del slovenske delovne zakonodaje, ki urejajo pravila in postopke ob prekinitvi delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Ti roki zagotavljajo pravičnost in predvidljivost za obe strani v procesu prekinitve delovnega razmerja. Razumevanje odpovednih rokov Zaključek Odpovedni