Kazalo
Vlada Republike Slovenije je na svoji 114. redni seji sprejela predlog zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas. Gre za ukrep, ki bi lahko postal trajen in se bo po potrebi aktiviral, predvsem v obdobjih gospodarske nestabilnosti ali kriznih razmer. S tem želi država na podoben način kot nekatere druge evropske države zagotoviti večjo fleksibilnost trga dela ter hkrati zaščititi delavce in delovna mesta.
Namen in cilji nove sheme
Ključni cilj sheme je omogočiti podjetjem, ki zaradi zunanjih okoliščin začasno ne morejo zagotavljati polnega obsega dela, da delavcem odredijo skrajšani delovni čas, hkrati pa zanje uveljavljajo delno povračilo nadomestila plače. Ukrep tako pripomore k ohranitvi zaposlitev v času zmanjšanih poslovnih aktivnosti, ko podjetja sicer ne bi imela dovolj sredstev za izplačevanje celotnih plač ali bi se soočala s tveganjem odpuščanj.
Kako bo ukrep deloval?
Delodajalec bo lahko delavcu, zaposlenemu za polni delovni čas, odredil delo v skrajšanem obsegu, vendar najmanj za polovični delovni čas. Za preostali del, ko delavec dejansko ne bo delal, pa bo prejel nadomestilo plače v višini 80 % povprečne plače, ki jo je prejemal v zadnjih treh mesecih, pri čemer to nadomestilo ne sme biti nižje od sorazmernega dela minimalne plače.
Država bo delodajalcem povrnila 60 % izplačanega nadomestila plače za čas, ko delavec ne dela zaradi skrajšanega delovnega časa. Pomembno je poudariti, da nadomestilo ne vključuje prispevkov delodajalca.
Kdo bo upravičen?
Upravičeni bodo delodajalci, ki:
so pravne ali fizične osebe, vpisane v Poslovni register Slovenije,
zaposlujejo delavce na podlagi pogodb o zaposlitvi za polni delovni čas,
zaradi naravne nesreče ali kriznih razmer najmanj 30 % zaposlenim ne morejo zagotavljati vsaj 90 % dela.
Ukrep bo možno aktivirati za posamezne gospodarske panoge, na primer avtomobilsko ali prehrambno industrijo, če bi se te panoge soočale z večjimi motnjami v poslovanju. O tem bo odločala Vlada RS na podlagi predloga ministrstva za delo in podatkov makroekonomskih analiz.
Posvetovanje s sindikatom ali delavci
Pred odreditvijo skrajšanega delovnega časa se mora delodajalec posvetovati s sindikatom ali svetom delavcev, če teh ni, pa mora o ukrepu obvestiti delavce na običajen način. Posvetovanje mora vključevati obseg ukrepa, trajanje in število delavcev, ki jih ukrep zadeva. Pisno mnenje sindikata ali sveta delavcev mora biti pridobljeno v treh delovnih dneh.
Vključevanje delavcev v usposabljanja
Posebna vrednost nove sheme je možnost vključevanja delavcev v usposabljanje ali izobraževanje v času, ko ne opravljajo dela. Delavec se mora v petih dneh od prejema odreditve skrajšanega delovnega časa prijaviti v evidenco pri Zavodu za zaposlovanje. Skupaj z zavodom določita ustrezno izobraževanje ali usposabljanje.
Delavec je za vsako uro prisotnosti na usposabljanju upravičen do dodatka za aktivnost in do povračila potnih stroškov. Ob uspešnem zaključku izobraževalnega programa pa prejme še denarno nagrado v višini 100 evrov.
Uveljavljanje povračila
Delodajalec mora vložiti elektronsko vlogo za povračilo pri Zavodu RS za zaposlovanje najpozneje v 15 dneh od začetka izvajanja skrajšanega delovnega časa. Povračilo se lahko uveljavlja za največ šest mesecev znotraj obdobja 24 mesecev od prve odreditve dela s skrajšanim delovnim časom. V primeru kriznih razmer pa bo vlada za vsako posamezno situacijo posebej določila trajanje ukrepa, vendar največ šest mesecev.
Zaključek: pomemben korak za stabilnost trga dela
S sprejetjem tega predloga zakona Slovenija vzpostavlja orodje za hitro odzivanje na gospodarske izzive in nenadne krize, ki lahko vplivajo na trg dela. S tem želi država dolgoročno omogočiti ohranjanje delovnih mest, zmanjšati potrebo po odpuščanjih in obenem okrepiti usposobljenost delovne sile. Shema skrajšanega delovnega časa ni le kratkoročna rešitev, ampak pomembna sistemska ureditev, ki bo omogočila večjo odpornost gospodarstva na prihodnje izzive.
