Kazalo
Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ) je pomemben del slovenskega pokojninskega sistema in eden najpomembnejših ukrepov za dolgoročno finančno varnost posameznika v starosti. Njegova posebnost je, da ga država spodbuja z davčnimi olajšavami, varčevanje pa poteka na osebnih računih zavarovancev, ki so nosilci pravic do dodatne pokojnine.
Poglejmo, kaj morajo o tem vedeti delodajalci, kadrovske službe in zaposleni.
📌 Oblike dodatnega pokojninskega zavarovanja
Dodatno zavarovanje se deli na:
🔹 Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje
Vključitev poteka prek delodajalca, ki lahko vplačuje delno ali v celoti iz svojih sredstev.
Lahko se vključijo tudi samozaposleni.
Letni znesek vplačil s strani delodajalca ne sme biti nižji od 404,31 € na posameznega zaposlenega.
🔹 Individualno dodatno pokojninsko zavarovanje
Vključitev poteka samostojno, brez posredovanja delodajalca.
Premije v celoti financira posameznik iz lastnih sredstev.
V obeh primerih mora biti zavarovanje urejeno prek odobrenega pokojninskega načrta, sicer ni upravičeno do davčnih olajšav.
🧾 Pravice iz dodatnega zavarovanja
Po dopolnitvi ustrezne starosti ali v drugih primerih, določenih z zakonom, lahko zavarovanec uveljavlja:
✔️ Dodatno pokojnino (doživljenjska pokojninska renta)
Ob uveljavitvi pravice do starostne, predčasne, vdovske ali invalidske pokojnine (ZPIZ-2).
Izplačuje jo zavarovalnica ali pokojninska družba.
✔️ Predčasna dodatna pokojnina
Možna po dopolnjenem 53. letu starosti in če oseba ni več vključena v obvezno pokojninsko zavarovanje.
✔️ Izplačilo v enkratnem znesku (odkupna vrednost)
Pri kolektivnem zavarovanju je to mogoče:
če je oseba že upokojena po ZPIZ-2 in
če sredstva ne presegajo 6.290,17 €.
Pri individualnem zavarovanju pa je izplačilo mogoče kadarkoli.
💰 Finančni pregled: sredstva in vplačila
🔸 Število vključenih oseb (31. 12. 2023):
613.683 zavarovancev → kar 61,33 % vseh vključenih v obvezno pokojninsko zavarovanje.
🔸 Sredstva v upravljanju (31. 12. 2023):
3,32 milijarde evrov, od tega:
Zavarovalnice: 299 mio €
Pokojninske družbe: 1,41 mrd €
Vzajemni in krovni skladi: 1,61 mrd €
🔸 Povprečna mesečna vplačila (2023):
Zavarovalnice: 93,63 €
Pokojninske družbe: 83,37 €
Vzajemni/krovni skladi: 46,51 €
(izjema: Krovni sklad javnih uslužbencev – 109,67 €)
📊 Davčne olajšave
Vplačila v PDPZ so davčno priznana le, če:
so skladna z odobrenim pokojninskim načrtom in
ne presegajo 5,844 % bruto letne plače zaposlenega oziroma največ 2.903,66 € letno (za leto 2025 – predvidena višina).
Olajšavo lahko koristi delodajalec ali zaposleni, odvisno kdo je vplačnik premije. Pri kolektivnem zavarovanju običajno koristi delodajalec, saj se izplačilo ne šteje v osnovo za dohodnino ali prispevke.
🧠 Kaj morajo vedeti kadrovske službe?
✅ PDPZ je privlačen instrument nagrajevanja in zadrževanja kadra.
✅ Kolektivna vključitev zaposlenih mora biti jasno opredeljena v internem aktu ali pogodbi o zaposlitvi.
✅ Ob spremembi delovnega razmerja, prenosu ali prekinitvi dela mora kadrovska služba ustrezno urediti status PDPZ.
✅ Potrebna je redna komunikacija z upravljavcem sklada in evidenca o višini in času vplačil.
Zaključek
Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje predstavlja pomemben del pokojninske varnosti in je ena redkih oblik varčevanja, ki jo država neposredno spodbuja. Delodajalci, ki to omogočajo zaposlenim, pridobijo pomembno konkurenčno prednost, zaposleni pa dolgoročno večjo finančno varnost.
📌 Nasvet za delodajalce in kadrovske službe:
Če še ne ponujate PDPZ, razmislite o vzpostavitvi kolektivnega zavarovanja – tudi majhna mesečna vplačila lahko dolgoročno pomenijo pomembno razliko za vaše zaposlene.
📌 Nasvet za zaposlene:
Redno preverjajte stanje sredstev, primerjajte upravljavce in se informirano odločajte o višini vplačil ter načinu izplačila po upokojitvi.
