Kazalo
Z novimi spremembami Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-B) je vlada RS v letu 2025 prisluhnila številnim pomislekom delodajalcev in kadrovskih strokovnjakov. Spremembe prinašajo poenostavitve, jasnejše definicije in razbremenitev pri administraciji, hkrati pa ohranjajo bistvene vsebine za zagotavljanje transparentnosti in nadzora delovnega časa.
V tem članku predstavljamo najpomembnejše spremembe in obveznosti, ki jih morajo delodajalci upoštevati pri vodenju evidenc o delovnem času v letu 2025.
📌 1. Koga vse vključujejo evidence?
Po novem je jasneje opredeljeno, za katere osebe mora delodajalec voditi evidenco o izrabi delovnega časa:
✅ Zaposleni delavci v delovnem razmerju
✅ Osebe, ki opravljajo osebno delo in so vključene v delovni proces delodajalca, tudi če niso v delovnem razmerju (npr. dijaki, študenti, upokojenci)
❌ Ni pa obveznosti za osebe, ki delo opravljajo na podlagi civilnih pogodb (in niso osebno vključene v delovni proces)
📝 2. Kaj NE velja več?
🔻 Ni več obveznosti evidentiranja časa za malico za vse delavce
🔻 Ni več obveznosti vodenja evidence o delovnem času za poslovodne osebe in prokuriste, ki delo opravljajo na podlagi civilnopravnega razmerja
🔻 Poenostavljen je mesečni namesto dnevni vnos nekaterih posebnih podatkov (npr. nočno delo, izmensko delo, nadurno delo itd.)
📊 3. Kaj še vedno velja – vsebina evidence o delovnem času
Delodajalec mora dnevno evidentirati naslednje podatke:
Skupno število ur (polni in krajši delovni čas)
Vrsta opravljenega dela (redno, nadurno, nočno itd.)
Neopravljene ure z nadomestilom plače iz sredstev delodajalca ali drugih virov
Ure brez nadomestila
Ure na delovnih mestih s povečanjem pokojninske dobe ali dodatnim pokojninskim zavarovanjem
Čas prihoda in odhoda z dela
📩 4. Obveščanje delavca
Delodajalec mora najpozneje do konca plačilnega dne delavcu pisno ali elektronsko posredovati podatke iz evidence za pretekli mesec.
📧 Elektronska pot je dovoljena, če:
jo določi delodajalec, ali
se z delavcem posebej dogovori (ni nujno pisno, a dokazno breme v primeru spora nosi delodajalec)
🗃️ 5. Kje se hrani evidenca?
Evidence je treba hraniti na sedežu delodajalca ali na kraju opravljanja dela, kjer se dejansko izvaja delovni proces. S tem se krepi dostopnost evidence za potrebe inšpekcijskega nadzora.
🔄 6. Mesečni vnos – poenostavitev
Namesto vsakodnevnega vnosa določenih podatkov, je po novem dovolj mesečni zbirni vnos, in sicer:
opravljenih ur v posebnih pogojih (nočno, nedeljsko, praznično delo itd.)
tekoči seštevek ur za posamezno referenčno obdobje (za neenakomerno razporeditev delovnega časa)
⚖️ Zakonska podlaga in kontekst
Spremembe temeljijo na:
ZEPDSV-B (novela ZEPDSV)
ZDR-1 – določa posebnosti evidentiranja za poslovodne osebe, prokuriste in mobilne delavce
Kolektivnih pogodbah in internih aktih, ki lahko določajo dodatne obveznosti
✔️ Kaj morajo storiti kadrovske službe v letu 2025?
✅ Posodobiti notranje pravilnike o evidencah v skladu z ZEPDSV-B
✅ Preveriti, za katere osebe so dolžni voditi evidenco – tudi za študente, upokojence, dijake
✅ Vzpostaviti elektronsko ali pisno poročanje zaposlenim o njihovem delovnem času
✅ Ohraniti dnevno evidenco ključnih podatkov – čas prihoda in odhoda, skupne ure, vrste dela
✅ Zagotoviti skladnost z GDPR in omogočiti zaposlenim vpogled v svoje podatke
🧠 Zaključek
Evidentiranje delovnega časa ostaja obvezna praksa, a z novimi spremembami zakon prinaša tudi nekaj poenostavitev in več jasnosti. Ključno je, da delodajalci natančno spremljajo, koga evidence zajemajo, katere podatke je treba beležiti dnevno, in katere lahko mesečno. Pri tem je vedno pomembna transparentna komunikacija z zaposlenimi, kar krepi zaupanje in zakonitost delovnega razmerja.
