Kazalo
Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je bil sprejet avgusta 2023, pomeni pomemben mejnik na področju socialnega varstva v Sloveniji. Sistematično ureja dolgotrajno oskrbo starejših, invalidnih in drugih oseb, ki zaradi starosti, bolezni ali drugih razlogov potrebujejo pomoč druge osebe. Uporabljati se bo začel postopno, največje spremembe pa nas čakajo med leti 2024 in 2025.
Kaj prinaša novi Zakon o dolgotrajni oskrbi?
1. januar 2024 – Začetek izvajanja in prva pravica
Prvi korak v uveljavljanju zakona se je začel z 1. januarjem 2024. Upravičenci že zdaj lahko pridobijo pravico do oskrbovalca družinskega člana. Gre za osebo, ki skrbi za svojca doma in za to prejme delno plačilo za izgubljeni dohodek:
V višini 1,2-kratnika minimalne plače, če oskrbuje eno osebo.
V višini 1,8-kratnika minimalne plače, če oskrbuje dve osebi hkrati.
Poleg tega ima oskrbovalec pravico do 21 dni letnega dopusta, ko bo oskrbovanec vključen v nadomestno institucionalno oskrbo v socialno-varstveni ustanovi.
Kje bodo potekali postopki za pridobitev pravic?
Z 1. januarjem 2025 bodo na centrih za socialno delo vzpostavljene t. i. vstopne točke, kjer bodo:
ocenili upravičenost posameznika do storitev dolgotrajne oskrbe,
izdelali osebni načrt storitev, prilagojen potrebam uporabnika.
1. julij 2025 – začetek ključnih storitev dolgotrajne oskrbe
Z dnem 1. julija 2025 se začne izvajati dolgotrajna oskrba na domu, kar pomeni velik premik v zagotavljanju pomoči uporabnikom:
pomoč pri oblačenju, hranjenju, osebni higieni,
pomoč pri jemanju zdravil in drugih vsakodnevnih opravilih,
vse to v domačem okolju uporabnika, brez potrebe po odhodu v dom starejših občanov.
Hkrati bo na voljo tudi e-oskrba – uporabnik bo nosil elektronsko zapestnico, ki:
neprestano spremlja njegovo stanje,
ob padcu ali drugi nevarnosti samodejno sproži klic v sili in aktivira nujno pomoč,
bo z uveljavitvijo zakona postala brezplačna in splošno dostopna.
1. december 2025 – pravica do institucionalne oskrbe in denarni prejemek
Zadnja večja etapa zakona začne veljati decembra 2025:
Pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji – uporabnik bo plačal le stroške nastanitve, medtem ko bo celoten obseg storitev (oskrba, nega, pomoč) krila t. i. solidarnostna blagajna.
Istočasno bo uveden denarni prejemek, ki bo nadomestil sedanjega dodatka za pomoč in postrežbo.
Kako se bo dolgotrajna oskrba financirala?
Financiranje bo potekalo iz dveh glavnih virov:
Državni proračun, ki bo do leta 2025 za dolgotrajno oskrbo zagotavljal do 190 milijonov evrov letno.
Od 1. julija 2025 dalje pa bo uveden obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo v višini 1 %:
delodajalci in delojemalci bodo plačevali ta prispevek od bruto plače,
upokojenci pa od neto pokojnine.
Po ocenah Ministrstva za solidarno prihodnost naj bi ta prispevek letno zagotovil približno 620 milijonov evrov.
Možnost dodatnih prispevkov po letu 2028
Zakon predvideva tudi možnost, da bodo morali uporabniki od 1. januarja 2028 sami kriti do 10 % vrednosti nedenarnih storitev, če sredstva iz drugih virov ne bodo zadostovala. Vlada pa ima možnost, da ta datum vsako leto prestavi, če bo financiranje iz drugih virov ustrezno.
Kaj zakon pomeni za državljane?
Za posameznike in družine ta zakon pomeni:
večjo podporo pri skrbi za starejše in bolne doma,
možnost brezplačne sodobne e-oskrbe,
financirano institucionalno oskrbo za tiste, ki jo potrebujejo,
jasen sistem dostopa in ocenjevanja potreb.
Za zaposlene in delodajalce pa:
nova obveznost v obliki prispevka,
a tudi možnost stabilnejšega sistema, ki dolgoročno lajša pritisk na družine in zdravstveni sistem.
Zaključek
Zakon o dolgotrajni oskrbi je eden ključnih socialnih zakonov zadnjih let. Prinaša postopno, a celovito ureditev sistema, ki bo v prihodnjih letih bistveno izboljšal kakovost življenja ljudi, ki potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih opravilih, in njihovih svojcev. Pomembno je, da državljani spremljajo uveljavljanje pravic in se pravočasno obrnejo na ustrezne institucije za informacije ali vključitev v sistem.
