Kazalo
Z dnem 1. 3. 2025 se spreminja najnižja osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost za zavarovance v delovnem razmerju. To je pomembna informacija za kadrovske in računovodske službe, saj vpliva na pravilnost obračuna prispevkov in s tem na skladnost poslovanja z zakonodajo.
Pravna podlaga in način izračuna ⚖️
Najnižjo osnovo določa 144. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). V četrtem odstavku tega člena je zapisano:
“Za zavarovance, ki so vključeni v obvezno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, znaša najnižja osnova za plačilo prispevkov 60 % povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji.”
🔸 Pomembno:
Za izplačila od 1. januarja do 28. februarja se uporablja povprečna plača predpreteklega leta.
Za izplačila od 1. marca dalje pa povprečna plača preteklega leta.
Novi znesek za izplačila od 1. 3. 2025 do 28. 2. 2026 📅
Na podlagi povprečne letne plače za leto 2024, ki znaša 2.394,92 €, znaša najnižja osnova za plačilo prispevkov:
👉 1.436,95 € (to je 60 % od 2.394,92 €)
S tem se zvišuje znesek glede na predhodno obdobje (1. 3. 2024 – 28. 2. 2025), ko je najnižja osnova znašala 1.332,57 €.
Koga ta znesek zadeva? 👥
Najnižja osnova za plačilo prispevkov se uporablja za vse zavarovance iz delovnega razmerja, kadar je njihova plača nižja od določene osnove. To vključuje:
zaposlene z delnim delovnim časom,
zaposlene s plačo pod minimalno osnovo (npr. zaradi bolniške, krajšega obsega dela, študentskega dela z delovnim razmerjem ipd.).
V takih primerih je treba prispevke obračunati od najnižje osnove, ne glede na dejansko izplačano plačo.
Kaj to pomeni za delodajalca? 🧾
🔹 Če je bruto plača delavca nižja od 1.436,95 €, mora delodajalec prispevke za socialno varnost obračunati od zneska 1.436,95 €.
🔹 Razlika med osnovo in dejansko plačo predstavlja osnovo za doplačilo prispevkov, ki jih praviloma nosi delodajalec (razen če ni določeno drugače).
📌 Kadrovske in obračunske službe morajo ob vsaki obračunski transakciji preveriti, ali izplačilo dosega to mejo. Če ne, mora biti osnova za prispevke popravljen na ustrezno raven.
Primer izračuna 📐
Delavec je zaposlen za polni delovni čas, a zaradi neizkoriščenega dopusta in krajšega meseca prejme bruto plačo 1.200 €. V tem primeru:
Za obračun prispevkov ne uporabimo 1.200 €, temveč 1.436,95 €, saj je to zakonsko določena najnižja osnova.
Prispevke mora delodajalec doplačati do višine, izračunane od 1.436,95 €, kar pomeni dodatni strošek za delodajalca.
Zaključek
Zvišanje najnižje osnove za plačilo prispevkov pomeni, da bodo morali delodajalci pozorno spremljati mesečna izplačila, zlasti pri delavcih z nižjimi prihodki ali spremenjenimi obsegi dela.
📌 Nasvet za kadrovske in računovodske službe:
Prilagodite obračunske programe in spremljajte plačila, da ne pride do nepravilnosti.
Informirajte zaposlene o morebitnih doplačilih, če delodajalec od bruto plače obračunava prispevke od višje osnove.
Redno spremljajte spremembe povprečne plače, saj se osnova letno spreminja.
