Subvencije za skrajšani delovnik, dvig nadomestila za brezposelnost in druge napovedane spremembe na trgu dela

V letu 2025 se na področju trga dela obetajo številne pomembne spremembe. Ministrstvo za delo pripravlja ukrepe, ki bodo vplivali tako na delodajalce kot na delavce in brezposelne. Med osrednjimi novostmi izstopajo subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, dvig denarnega nadomestila za brezposelnost in spremembe v zaposlovanju tujcev.

Subvencionirani skrajšani delovnik – pomoč podjetjem v težavah

Shema subvencioniranega skrajšanega delovnika, o kateri že potekajo pogajanja med socialnimi partnerji, je bila prvotno predvidena kot izredni ukrep za krizne situacije, kot so epidemije, naravne nesreče ali gospodarska recesija. Po novem pa se predvideva možnost, da bi bila ta shema dostopna tudi posameznim podjetjem, ki se znajdejo v težavah – na primer zaradi upada naročil, kar je aktualno predvsem v avtomobilski industriji.

Podjetja, ki bi želela subvencijo, bi se morala obrniti na Zavod RS za zaposlovanje, ki bi ocenil upravičenost do pomoči. Pri tem se ministrstvo zgleduje po avstrijskem in nemškem modelu, ki že uspešno izvajata podobne sheme.

Skrb za trajnostno financiranje subvencij

Država ne želi odpreti vrat preširoko, saj se boji neutemeljenih obremenitev proračuna. Zato bodo pogoji za odobritev subvencije strogi, v pripravi pa so tudi rešitve za dolgoročno financiranje tega ukrepa. Ena izmed možnosti bi lahko bila tudi zvišanje prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti, vendar to trenutno še ni uradno predlagano.

Za primerjavo:

• V Sloveniji prispeva delavec 0,06 %, delodajalec pa 0,14 %.

• V Nemčiji oba prispevata po 1,25 %.

• V Avstriji pa po 2,95 %.

Dvig nadomestila za brezposelnost

Spremembe se pripravljajo tudi na področju zakona o urejanju trga dela, predvsem v smeri višjih denarnih nadomestil za brezposelnost. Trenutno:

• najnižji znesek znaša 530,19 evra,

• najvišji pa 892,50 evra.

Po predlogu ministrstva bi se:

• najnižji znesek dvignil na 60 % bruto minimalne plače,

• najvišji znesek pa na raven bruto minimalne plače.

To pomeni občutno povečanje višine nadomestil, ki bi brezposelnim omogočilo bolj dostojno preživetje v času brez dela.

Preprečevanje upokojitve neposredno z zavoda

Veliko starejših trenutno odide v pokoj neposredno iz evidence brezposelnih oseb na Zavodu za zaposlovanje. Tak način prehoda v pokoj naj bi se po novem ukinil. Ministrstvo išče rešitve, kako omogočiti bolj aktiven in dostojen zaključek poklicne poti.

Sezonsko delo v turizmu za tujce

Ker Slovenija vse bolj postaja prehodna točka za delavce iz tretjih držav, ki nato pogosto nadaljujejo delo v Avstriji ali Nemčiji, se pripravlja prenovljena zakonodaja, ki bo omogočila:

• sezonsko delo v turizmu in gostinstvu,

• lažje zaposlovanje visokokvalificiranih tujcev,

• več poudarka na integraciji delavcev migrantov in njihovih družin.

Za prenos evropske direktive v slovenski pravni red je pripravljen osnutek novele zakona o zaposlovanju tujcev, ta pa bo šel na vlado šele po usklajevanju z zakonom o tujcih.

Uskladitev minimalne plače

Ena od bolj občutljivih tem je tudi uskladitev minimalne plače. Po zakonu se mora minimalna plača usklajevati z inflacijo, a minister Luka Mesec si želi višje zvišanje, kar pa bi močno vplivalo tudi na plače v javnem sektorju. Zaradi nove plačne reforme bo namreč osnovna plača javnega uslužbenca morala presegati minimalno plačo.

Ker se izračun minimalne plače navezuje na minimalne življenjske stroške, bo ministrstvo v letu 2025 pripravilo nov izračun teh stroškov. Skladno z zakonom mora neto minimalna plača za 20 do 40 % presegati izračunane življenjske stroške. Nazadnje so bili ti stroški izračunani leta 2022, zato bo nova metodologija ključen temelj za določitev ustrezne višine plače.

Kaj sledi?

Osnutek sheme subvencioniranega skrajšanega delovnika bo 10. januarja predstavljen na Ekonomsko-socialnem svetu, nato pa naj bi šel še ta mesec v obravnavo na vlado.

Spremembe zakonodaje glede brezposelnosti in zaposlovanja tujcev se pričakujejo februarja ali marca 2025.

Slovenski trg dela bo v letu 2025 stopil v novo fazo: večja prožnost za delodajalce, večja socialna varnost za delavce in brezposelne ter postopno prilagajanje evropskim standardom na področju zaposlovanja.