Dodatni dnevi dopusta so jasno opredeljeni v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) in različnih kolektivnih pogodbah. Dodatni dnevi dopusta so namenjeni zagotavljanju dodatnega počitka in regeneracije za delavce, ki se soočajo s posebnimi okoliščinami ali imajo določene značilnosti.
Po zakonu ZDR-1 159. členu in različnih kolektivnih pogodbah lahko dodatne dni dopusta pridobijo naslednje kategorije delavcev:
- Starejši delavci: Delavci, ki dosežejo določeno starost, so upravičeni do dodatnih dni dopusta.
- Preberite še: Zaščita starejših delavcev po novi zakonodaji
- Preberite še: Zaščiten delavec po 55 letu
- Preberite še: Starejši delavec po zakonu
- Invalidi in delavci z več kot 60-odstotno telesno okvaro: Delavci s priznanim statusom invalidnosti ali z določeno stopnjo telesne okvare prejmejo dodatne dni dopusta.
- Delavci, ki negujejo in varujejo otroka s posebnimi potrebami: Delavci, ki skrbijo za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, so upravičeni do dodatnih dni dopusta.
- Mladoletni delavci (mlajši od 18 let): Mladi delavci prejmejo dodatnih sedem dni dopusta.
- Delavci z otroki mlajšimi od 15 let: Delavcem pripada dodaten dan dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti.
- Nočni delavci: Delavci, ki redno delajo ponoči, so prav tako upravičeni do dodatnih dni dopusta.
- Delavci glede na delovno dobo: Nekatere kolektivne pogodbe dodeljujejo dodatne dni dopusta glede na dolžino delovne dobe pri določenem delodajalcu.
- Drugi kriteriji po pravilnikih delodajalcev: Delodajalci lahko določijo dodatne dni dopusta za delavce glede na zahtevnost delovnega mesta, težke delovne pogoje, delovno uspešnost, izobrazbo delavca, doseženo delovno dobo in druge posebne okoliščine.
Dodatni dopust se razlikuje glede na specifične okoliščine in je lahko določen z zakonom, kolektivnimi pogodbami ali internimi pravilniki podjetij. Delavci in delodajalci se morajo posvetovati z relevantnimi pravnimi in pogodbenimi dokumenti, da razumejo natančne pogoje in pravice, povezane z dodatnim dopustom.
