Kazalo
Vse, kar morate vedeti o novem prihajajočem zakonu o dolgotrajni oskrbi
V Sloveniji se zaradi hitro starajoče se družbe že vrsto let čuti nuja po vzpostavitvi celovitega in učinkovitega sistema dolgotrajne oskrbe. Novi predlog zakona o dolgotrajni oskrbi prinaša pomembne spremembe, s katerimi želi država vzpostaviti enoten, dostopen in finančno vzdržen sistem oskrbe, ki bo v središče postavljal posameznika in njegove potrebe.
Zakaj je dolgotrajna oskrba nujna?
Trije glavni izzivi, ki jih novi zakon naslavlja, so:
staranje prebivalstva – do leta 2055 bo skoraj tretjina prebivalcev Slovenije starejših od 65 let,
pomanjkanje kadra – v Sloveniji imamo bistveno manj zaposlenih v dolgotrajni oskrbi kot je povprečje držav OECD,
prenizka vlaganja – za dolgotrajno oskrbo namenjamo le en odstotek BDP, medtem ko EU povprečje znaša 1,3 %, nekatere države pa tudi do 3 %.
Kaj zakon prinaša?
Nov predlog zakona želi dolgotrajno oskrbo umestiti kot nov steber socialne varnosti. Predvideva:
enotno upravljanje pod enim ministrstvom,
vzpostavitev vstopnih točk na centrih za socialno delo, kjer bo mogoče pridobiti vse informacije in začeti postopke,
skupnostno oskrbo kot prednostno obliko pomoči – da lahko ljudje čim dlje ostanejo doma,
osebne načrte oskrbe, prilagojene vsakemu posamezniku glede na njegove potrebe,
poenoten nabor storitev in pravic za vse upravičence, ne glede na kraj bivanja ali socialni status.
V središču reforme je načelo, da si posameznik sam izbere obliko oskrbe, bodisi institucionalno oskrbo, pomoč na domu, družinskega oskrbovalca ali denarno nadomestilo, če oskrbe ni mogoče zagotoviti drugače.
Nove pravice in dostopnost
Uporabniki bodo v sistem vstopali preko vstopnih točk na CSD, kjer bodo ocenjene njihove potrebe z enotnim ocenjevalnim orodjem. Na podlagi tega se bodo določile pravice in obseg storitev. Storitev bodo lahko deležni starejši, invalidi in druge ranljive skupine, pa tudi njihovi svojci, ki skrbijo zanje.
Financiranje in obvezni prispevek
Ena najbolj izpostavljenih novosti je novo obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, ki ga predlog uvaja postopoma:
Od leta 2025 bi delavci in delodajalci plačevali vsak po 1 % od bruto plače,
upokojenci 1 % neto pokojnine,
samozaposleni in kmetje 2 % od bruto prihodkov,
od leta 2028 pa naj bi uporabniki prispevali še 10 % doplačila za osnovne storitve in 20 % za dodatne storitve.
Do takrat bo sistem še vedno v veliki meri financiran iz državnega proračuna, ki bo prispeval do 190 milijonov evrov letno. Po letu 2026 naj bi najmanj 30 % sredstev prihajalo iz zavarovanja.
Časovnica uvedbe
Uvedba zakona je razdeljena v več faz:
1. januar 2024: začetek uveljavitve instituta družinskega oskrbovalca,
1. januar 2025: delovanje vstopnih točk na CSD,
1. julij 2025: začetek izvajanja pomoči na domu in e-oskrbe ter uvedba prispevka,
1. december 2025: uvedba institucionalne oskrbe in denarnih prejemkov.
Ključne novosti
Zakon prinaša več pomembnih premikov v primerjavi s prejšnjo zakonodajo iz leta 2021:
centralizacija sistema,
jasno določeni izvajalci storitev (npr. domovi za starejše postanejo del sistema dolgotrajne oskrbe),
širitev nabora poklicev v dolgotrajni oskrbi in poenostavitve za zaposlovanje tujcev,
digitalizacija sistema dolgotrajne oskrbe,
poudarek na kakovosti storitev ter standardih in normativih.
Vizija zakona
Vizija, ki jo zakon zasleduje, vključuje:
oskrbo, ki je prilagojena posamezniku,
okrepitev storitev v skupnosti,
boljše delovne pogoje in status za zaposlene v oskrbi,
tehnološko podporo in digitalizacijo procesov.
Zakon o dolgotrajni oskrbi predstavlja ambiciozen poskus ureditve področja, ki bo v prihodnjih letih postajalo vse pomembnejše. Kljub določenim političnim in strokovnim pomislekom – predvsem glede financiranja in vključevanja socialnih partnerjev – pa je jasno, da Slovenija nujno potrebuje celovit, pravičen in dostopen sistem dolgotrajne oskrbe za vse generacije.
