Kazalo
Solidarnostna pomoč v javnem sektorju ni le izraz sočutja in človeškosti, temveč pravno opredeljena pravica zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, ki je podrobno urejena s Kolektivno pogodbo za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (KPDZSV). Ta kolektivna pogodba določa pogoje, višino in postopek za uveljavljanje solidarnostne pomoči, ki zaposlenim omogoča podporo v težkih življenjskih situacijah.
Kaj je solidarnostna pomoč? 🤔
Solidarnostna pomoč je enkratna denarna ali nedenarna pomoč, namenjena zaposlenemu ali njegovim bližnjim ob izjemnih življenjskih dogodkih, kot so:
smrt v družini,
daljša bolezen,
težje naravne nesreče (poplava, požar, potres),
druge izredne okoliščine, ki bistveno vplivajo na socialni položaj delavca.
Gre za socialno pravico, ki jo zagotavlja delodajalec, pri čemer so pogoji določeni v kolektivni pogodbi in internih aktih delodajalca.
Pravna podlaga: KPDZSV ⚖️
Kolektivna pogodba v 52. členu določa, da ima delavec pravico do solidarnostne pomoči, če:
pride do težje socialne stiske zaradi bolezni ali smrti v družini,
utrpi hudo materialno škodo (npr. zaradi požara, poplave),
ali nastopijo druge nepredvidene življenjske okoliščine, ki resno vplivajo na preživetje.
📌 Višina solidarnostne pomoči ni točno določena v pogodbi, ampak jo določa notranji pravilnik zavoda, običajno pa ne presega višine povprečne plače zaposlenega v dejavnosti.
Kdo lahko uveljavlja pravico do pomoči? 👥
Solidarnostna pomoč se praviloma odobri:
zaposlenemu v zavodu (redno zaposlenemu ali zaposlenemu za določen čas),
lahko tudi članom njegove ožje družine, če gre za posledico dogodkov, ki jih neposredno prizadenejo.
V nekaterih primerih jo lahko prejmejo tudi upokojeni delavci (če je tako določeno v internem aktu) ali družinski člani umrlega zaposlenega.
Postopek uveljavljanja 📝
Delavec vloži vlogo, običajno pisno ali na posebnem obrazcu.
Priloži ustrezna dokazila (npr. zdravniško potrdilo, potrdilo o škodi, mrliški list).
Komisija ali druga pooblaščena oseba (npr. direktor ali sindikat) odloči o upravičenosti in višini pomoči.
Izplačilo se lahko izvede v celoti ali po obrokih; lahko pa je tudi nedenarno (npr. boni, poravnava računa).
💡 Rok za obravnavo vlog je običajno določen v internih aktih (npr. 30 dni), odločitev pa je dokončna.
Obdavčitev in davčna obravnava 💰
Solidarnostna pomoč je neobdavčena do višine 2.000 € letno (po 107. členu Zakona o dohodnini – ZDoh-2), če gre za:
pomoč ob težji invalidnosti, bolezni, smrti ali naravni nesreči,
in je ustrezno dokumentirana.
Presežek nad to mejo se šteje za dohodek iz delovnega razmerja in se obdavči skladno z zakonodajo.
Povezava s sindikalnim pravilnikom 🧾
Zaposleni, ki so hkrati tudi člani sindikata, imajo pogosto dodatno možnost pridobiti pomoč tudi iz solidarnostnega sklada sindikata, skladno z ločenim pravilnikom (npr. Pravilnik o solidarnostnih pomočeh članom Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije).
To pomeni, da lahko v posebej težkih primerih posameznik zaprosi za pomoč na dveh ravneh:
pri delodajalcu (po KPDZSV),
in pri sindikatu (iz sindikalnega sklada).
Zaključek
Solidarnostna pomoč po KPDZSV je ključni mehanizem za blaženje socialnih stisk zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu. Čeprav gre za enkratno pomoč, ima izjemen simbolni in praktični pomen. Delodajalci morajo zagotoviti jasno opredeljene interne postopke, delavci pa morajo biti o pravicah dobro informirani in pravočasno ukrepati.
📌 Nasvet za delodajalce: Sprejmite interni pravilnik o solidarnostnih pomočeh in redno obveščajte zaposlene o možnostih in postopku uveljavljanja.
📌 Nasvet za zaposlene: V primeru življenjske stiske se nemudoma obrnite na kadrovsko službo ali sindikalnega zaupnika – pravica do pomoči vam pripada.
